Slikarstvo in kiparstvo

Glavni motivi so izvirali iz antične tradicije – upodabljanje narave in človeka ter iz krščanstva – verski in mitološki prizori. Prevladovali so antični estetski ideali in proporci. Uporabljali so senčenje in mehčanje ostrih obrisov ter slikali v perspektivi – z zamikom in krajšanjem črt so ustvarili iluzijo globine in tridimenzionalnosti prostora.

Slike niso več srednjeveško toge in dvodimenzionalne. Prizori dobijo globino, perspektivo. Liki izražajo čustva. Iz slike veje atmosfera dogajanja. Kompozicije so večinoma matematično preračunane. Kipi so v gibanju in izražajo čustva. Razmerja so v idealu zlatega reza.

Umetnost je postala ugleden poklic. Pomembno je postalo ime avtorja, ki nosi neko težo in ugled. Umetniki so živeli od svojih naročnikov in mecenov. Najslavnejši so bili Donatello (kipar – prvi David), Masaccio (slikar – velika plastičnost likov, 3D efekt, svetloba iz skritega vira), Piero della Francesca (slikar – natančna, matematično podprta kompozicija), Botticelli (slikar – Rojstvo Venere, Pomlad), Leonardo da Vinci (slikar – Madona v votlini, Mona Lisa, freska Zadnja večerja), Michelangelo (kipar – David, Pieta, slikar – Sikstinska kapela), Rafael (Atenska šola), Tintoretto, Veronese, Dürer (slikar in grafik, predstavnik severozahode Evrope, znan po izredni natančnosti in realističnosti upodobitve).