Renesančna umetnost (slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, glasba in literatura) je nastala v 14., 15. in 16. stoletju v Evropi pod vplivom povečane ozaveščenosti o naravi, oživitve klasičnega učenja in bolj individualističnega pogleda na človeka. Izraz pomeni ponovno rojstvo, oz. preporod v umetnosti. Oživela je kultura antične Grčije in Rima. Opustili so zgolj cerkvene nauke in znova odkrili antične filozofe. Umetnike je začelo zanimati človeško telo. Namesto neosebnega srednjeveškega načina umetniškega upodabljanja so razvili naravni, resnični slog. Uporabljali so senčenje in mehčanje ostrih obrisov ter slikali v perspektivi – z zamikom in krajšanjem črt so ustvarili iluzijo globine in tridimenzionalnosti prostora. Poudarjali so skladnost duše, telesa in razuma.
Kulturni svet se je zanimal za pesništvo, likovne umetnosti in glasbo (“zlata doba zborovstva”, razvoj moteta, madrigala, sarabande). V literaturi so se razvile lirika, epika in dramatika.
