Renesansa je obdobje evropskega kulturnega, umetniškega, političnega in gospodarskega “preporoda” po srednjem veku. Obdobje evropske zgodovine in pomembno kulturno gibanje od 14. do sredine 16. stoletja je postavilo temelje sodobni znanosti in preobrazilo umetnost. Višek je renesansa dosegla po velikih geografskih odkritjih, ki so prinesla velike politične, gospodarske, družbene in kulturne spremembe.

Renesansa pomeni ponovno rojstvo, oz. preporod v umetnosti. Oživela je kultura antične Grčije in Rima. Opustili so zgolj cerkvene razlage in znova odkrili antične filozofe. Umetniki so navdih iskali v naravi in v človeškem telesu. Neosebni srednjeveški način umetniškega upodabljanja so nadomestili  naravni, resnični slogi. Poudarjali so skladnost duše, telesa in razuma. 

Renesansa se je začela v severni Italiji, ki je bila takrat razdeljena na neodvisne državice, katerih bogati vladarji so bili podporniki umetnikov, literatov, arhitektov, znanstvenikov. Razširila se je na večji del preostale Evrope, kjer je bilo njen vpliv čutiti v literaturi, filozofiji, umetnosti, glasbi, politiki, znanosti, religiji in drugih vidikih intelektualnega raziskovanja. Renesančni znanstveniki so uporabili humanistično metodo v učenju in iskali resničnost ter človeška čustva v umetnosti.

Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti. V ospredje je postavil človeka in  ne Boga, ki ga je poudarjal srednji vek. Humanizem se je zaradi gospodarskega razcveta najprej pojavil v italijanskih mestih.  Fevdalno-cerkveni ideologiji je postavil alternativo v novoodkriti antiki in v novem optimističnem pogledu na svet, prežetem s spoštovanjem človekovega dostojanstva. Znanje je bilo vse bolj cenjeno. Razvijati so se začele različne znanosti: medicina, astronomija, matematika, anatomija, biologija in druge.